|
Kako povečati prodajo in tržni delež v času recesije? |
|
Praksa in raziskave v tujini in Sloveniji kažejo, da je recesija najprimernejši trenutek za rast tržnega deleža in prodaje. Podjetja, ki v času recesije povečajo proračun za marketinško komuniciranje, lahko povečajo svoj tržni delež veliko bolj, kot bi ga povečala z enakim proračunom v času normalne rasti (v Sloveniji je takšnih podjetij le dobrih 25 %). Le povečanje proračuna pa ni dovolj. Kompleksnost sedanjega trga, izdelkov in same komunikacije (tehnološki razvoj) zahteva nov in učinkovit način dela. Eden o teh je integrirano marketinško komuniciranje (IMK), ki nam zagotavlja maximalno učinkovitost in dobiček. IMK pomeni integriranje marketinško-komunikacijskega spleta z ostalimi dejavnostmi (funkcijami) v podjetju, zaposlenimi, vodstvom, zunanjimi izvajalci, dobavitelji in kupci. Torej , če slovenska podjetja želijo povečevati prodajo in tržni delež tudi v kriznih časih, je nujno, da v svoje poslovanje vse bolj celovito vključijo tudi integrirano marketinško komuniciranje. tako bodo postala hitrejša, pametnejša in okretnejša, kar bomo pokazali tudi na primerih Simobil, Ford, Ray. Kaj pravzaprav vsebuje IMK in kaj vse nam prinaša, pa v predstavitvi na konferenci.
mag. Brigita Lazar Lunder, univ.dipl.ekon., MBA, višješolski predavatelj združuje redko kombinacijo akademskega znanja in poslovno prakso v uspešnih primerov trženja. Ima dolgoletne delovne izkušnje v medpodjetniškem poslovanju (B2B) in v poslovanju s končnimi uporabniki (B2C) v različnih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih za priznane domače in tuje organizacije in blagovne znamke, kot so npr.: JUB, Studio Moderna, Sava Tires, Hidria IMP Klimat, Cankrajev dom, GZS. V magistrski nalogi »Marketinško komuniciranje v medorganizacijskem poslovanju v Sloveniji« je izvedla edinstveno raziskavo o marketinškem komuniciranju v slovenskih podjetjih. |
|
|
Bodite napredni – dovolite napredni statistiki, da vam pomaga pri vašem poslovanju |
|
Uspešne organizacije vedo, da je z uporabo napredne statistike poslovanje lahko še uspešnejše. V praksi se pogosto srečujemo z uporabo osnovnih statističnih metod (kot so odstotki in povprečja), a redkeje z uporabo napredne statistike, čeprav le-ta lahko ponudi še veliko več!
Osnovne statistične metode vam namreč dajo odgovore na osnovna vprašanja, kot so: Kaj meni/kako je zadovoljna/kaj potrebuje večina naših strank? Ali obstajajo tudi pomembni segmenti strank z drugačnim mnenjem/zadovoljstvom/potrebami kot večina?
Napredne statistične metode pa podajo odgovore in rezultate na naprednejša vprašanja, kot so:
- Kako se medsebojno razlikuje več skupin strank (npr. poslovne in fizične osebe)?
- Kako se mnenja/zadovoljstvo/potrebe strank spreminjajo skozi čas (npr. pred in po prodajni akciji)?
- Katere lastnosti so sicer raznolikim strankam skupne, jih medsebojno povezujejo?
- Kakšne so lastnosti strank, ki so za organizacijo pomembnejše in predstavljajo njeno prihodnost?
Bodite torej napredni in dovolite, da vam s pomočjo predstavitve napredne statistike pomagamo izboljšati vaš poslovni uspeh.
Direktorica podjetja BenSTAT, Špela Oman je univerzitetna diplomirana sociologinja iz smeri družboslovna informatika z večletnimi izkušnjami v tržnih raziskavah, po duši raziskovalka, analitičarka in kreativka. V svoji raziskovalni karieri deluje v vseh fazah raziskovalnega procesa, ki vključujejo tako vodstvene, kot tudi organizacijske vloge. S pridobljenimi znanji kot samostojen strokovnjak z veseljem pomaga na področju raziskav in statističnih analiz podjetjem in tudi študentom. |
|
Na poti od bančnih tehnologov k poslovnim analitikom |
|
V prispevku bodo na primeru iz NLB d.d. predstavljena področja dela in znanja, ki jih bančni tehnolog potrebuje, da nadgradi svoje delovno mesto z vlogo IIBA poslovnega analitika:
- optimizacija in racionalizacija bančnega poslovanja;
- kako zagotoviti skladnost strateških ciljev, standardizacije produktov in poenostavitev procesov z namenom izboljšanja stroškovne
učinkovitosti in poslovnega modela z IT sistemi;
- dvig kompetenc bančnih tehnologov.
Avtorica prispevka Dragica Šuhel je razvojna tehnologinja v NLB d.d. v sektorju za razvoj informacijskega sistema banke, oddelek za razvoj podpore fizičnim osebam |
|
Enterprise Architecture – od strategije do projektov, procesov in podatkov |
|
Sodobno poslovanje se zaveda, da fleksibilno, varno, agilno in učinkovito poslovanja lahko doseže z uskladitvijo poslovnih (P) in informacijskih (I) arhitektur (A). Razkorak med P in I ne omogoča več zadovoljevanja sodobnih poslovnih ciljev in usmeritev. Pristop k razvoju in gradnji poslovanja in informacijskih rešitev je bil takšen, da izvedene rešitve slabšalno vplivajo na navedene lastnosti poslovanja. Značilnosti obstoječih poslovno-informacijskih arhitektur vse bolj demonstrirajo razkorak med tistim »kaj smo želeli delati« in tem »kaj/kako dejansko izvajamo«. Prvi pristopi, ki predlagajo arhitekturno poravnavo poslovanja in informatike so se pričeli pred 25 leti, predvsem na področju informacijskih arhitektur za sisteme in programsko opremo. Le-te sedaj želimo poravnati s potrebami in cilji poslovanja. Pristop je tak, da zasnova ciljne poslovne arhitekture črpa iz strategije podjetja in jo v nadaljevanju preslika na prirejeno ciljno informacijsko arhitekturo. Prehod med obstoječo in ciljno PIA se premosti z načrtom prehoda. PIA (ang. Enterprise Architecture) je sredstvo, ki obeta celovito obravnavo poslanstva podjetja, primernih poslovnih procesov za izvajanje poslanstva, podatkov potrebnih za izvajanje procesov, aplikativnih rešitev za upravljanje podatkov, tehnologij za upravljanje aplikacij in procese tranzicije. Tveganja za PIA so predvsem posledica »kulture« podjeta oz. njegove poslovne klime.
Roman Treven, univ.dipl.ekon. smer poslovne informatike, član upravnega odbora IIBA
Več kot 30 let dela na izgradnji in uvajanju celovitih poslovno-informacijskih rešitev. Poseduje praktične izkušnje arhitektiranja, razvijanja in uvajanja rešitev v največjih poslovnih sistemih različnih modelov in predmetov poslovanja ter IT arhitektur. Izkušnje je pridobil v strokovnih in vodstvenih zaposlitvah v Ekonomskem centru Maribor (ECM), SAS Institute in Poštni banki Slovenije. Ima večletne vodstvene izkušnje vodenja oddelkov razvoja in sektorja za informatiko (CIO). V letih 2003-2010 je bil prvi predsednik Odbora za informatiko pri Združenju bank Slovenije (ZBS), kjer je vodil več projektov. Izvaja seminarje za Izobraževalni center ZBS na področju poslovnih in programskih zahtev. Sodeluje s predavanji na podiplomskem študiju na EPF Maribor. Od leta 2009 je član upravnega odbora IIBA Slovenia (International Institute for Business Analysis). Arhitektira, snuje in uvaja rešitve za podporo temeljnih in upravljalskih poslovnih procesov. Poseduje veščine za učinkovito poravnavo poslovanja in informatike na osnovi poslovne strategije in poslovno-informacijske arhitekture. |
|
|
|
|
|